Pomemben je pogum
28/06/2017  |   Zvezdanina modrost  |   0

Draga Zvezdana,
Pred 5 leti se mi je življenje obrnilo na glavo, vrhunec te izkušnje sem doživela pred 3 leti, ko mi je umrla mami. Bilo je v najbolj občutljivem obdobju mojega življenja – ko sem sama postala mamica. Da bi bil šok še večji, sem se leto dni po smrti mame, borila še za življenje svojega otroka. Ne vem kako sem preživela to obdobje, baje sem bila nepremagljiva. A takoj, ko je bila nevarnost mimo ,sem obležala – odprle so se globoke rane – sedanje in iz preteklosti. Sem namreč človek, ki ima zelo nizko samopodobo in samospoštovanje. In danes ne znem več živeti. Zavedam se vsaj, da sem sama sebi žrtev, a ne znam splezati iz brezna. Vrtim se v krogu, vedno bolj navzdol, je krivo okolje v katerem živim ? Saj veste kaj pravijo “ljudje so do tebe takšni kot si sam do sebe” . Ne zmorem ! Ne gre ! Konec ! Vesna

Zvezdanin nasvet

Ljuba Vesna !
Je to kar berem depresija ? Ta tema, ta obup, ta predaja ? Imate sina ! Naj bo on, za začetek , zvezda vodnica v vašem življenju, če vam zmanjkuje volje , se spomnite nanj.

Vam bom povedala svojo izkušnjo, ker sem sama na nek način zapuščen otrok… Imela sem očeta, občudovala sem ga do nebes, tembolj, ker ga skoraj nikoli ni bilo. Ko je bil, je bil na trenutke neverjetno prijazen, naslednji trenutek pa je bilo vse narobe. Prinesel mi je darila, potem pa me je mlatil s pasom in še danes ne vem zakaj. Nekega dne je pred mojimi očmi naredil samomor in me zaznamoval za celo življenje.
Čez mnogo let sem vse analizirala, mu odpustila, ker vem, da pac ni znal drugače…a zares , navznoter predelujem šele zdaj, pri 50…

Zato ne smete in ne morete zapustiti sina, ne smete klecniti, zaradi njega zberite vse moči in mu pokažite , da se vse v življenju da! Če ga zapustite in se zlomite, boste preložili svoj tovor na njegova ramena in vseživljenjsko zalost…nevrednost ! Ne naredite tega, to tako boli, nas, zapušcene… Sicer pa poglejte na stvari drugače. Življenje je sveto . Najti ljubezen ni tako tezko, poiščite jo v sebi, usmerite se v lepe trenutke v svojem življenju, spomnite se moči, ki ste jo imeli, ko je bil vas otrok bolan, ta moč ni nikamor odšla, to je v vas, to je vaše bogastvo…

Trenutno ste se zlomili, pa kaj, vsak od nas se ! Potrebujete pomoč in to ni nič sramotnega. Vsak od nas jo ! Potrebujete roko, mene, da vam nastavim ogledalo in se vidite v njem v vsej svoji moci in lepoti. Komu boste verjeli, svojim občutkom nevrednosti, ali tistim okoli vas, ki vas sploh ne vidijo ? Vi vse veste, veste, da se počutite kot žrtev, da s svojo slabo samopodobo delate slabo sebi, pisali ste mi , ker potrebujete pomoč. Vse veste !

Tako, da je vas naslednji korak logičen. Poiskati morate strokovnjaka ( in jaz vam bom pomagala ), ki bo šel z vami skozi sence in bolečine do globokih vzrokov vasega obupa in vam pomagal, da jih osvetlite, ozavestite . Od tam naprej je vse lahko. Treba je prevzeti odgovornost. Pomemben je pogum ! Zavestna odločitev ! Da se boste premaknili. In vas bo vsak dan več ! Vec vas !
Ni naključij, svojo zgodbo pišete vi in ni slučajno tako žalostna. Ker vas čaka zanimiva pot, ker ste jo sposobni prehoditi, ker ste se sposobni učiti in še veliko več. Zato si odpustite šibkost, odpočijte si, pa magari v žalosti , potem pa na delo ! Byron Katie, ki jo tako obožujem, velika duhovna učiteljica in avtorica metode ” The work ” ( Delo ), je skoraj 10 let lezala na tleh svoje sobe, v globoki depresiji , dokler se ni v nekem trenutku najglobjega obupa vprašala : ” Je to res ? Sem res tako slaba in nemočna ? Je to res, res ? ”

Bojevnica v vas je samo malce utrujena .
Zato naj vam vsaj ob mojem odgovoru nasmeh nariše ustnice ! Javite se !

Zvezdana

Comments are closed.