Kdo sem
21/03/2017  |   Portal prima.si  |   0

Kdo sem ?
Pravo vprašanje za vsakega izmed nas !
Kdo smo nam kažejo ogledala okrog nas, ljudje , ki nas obkrožajo ! To, kar si mislimo o sebi, je samo del resnice !Kdo sem ? Delček tega, kar tudi sem, vam pišem.
Ženska, ki hodi svojo pot.
Zrastla sem v ženski družini, brez očeta. Danes živim, kako zanimivo, kot edina ženska, v moški družini ! Rada jih imam, pa sem včasih vseeno utrujena od njih, pogrešam mile, drobne ženske pogovore, šepetanja kaj je kdo rekel in objeme, s katerimi si kažemo, da se imamo rade !
Mene je mama veliko objemala, se danes….vedno in povsod je z mano, če ne drugače v mislih, zaupa mi, me podpira, mi pomaga…če ne bi bilo nje, danes zagotovo ne bi bila to kar sem !
Dolga leta je prihajala k meni v Ljubljano in pomagala pri otrocih . Vse je postorila, kuhala, vozila fante na sprehode, likala, zašila vse odpadle gumbe in razcefrane zadrge, me učila gospodinjske varčnosti ….vse rojstne dneve in praznike sva pripravljali skupaj . Na ” svečanosti” sem vedno vabila vse bližnje sorodnike, mojo sestro z družino, moževo sestro z otroci, moževo mamo in babico, ter eno zelo gosposko teto !
Bilo je nekega božičnega večera pred mnogimi leti . Z mamo sva kuhali in pekli že od ranega jutra, takrat se nisem znala peči piškotov in tort, nisem imela prav posebnega veselja s kuharijo . Vmes sem tekla se na vajo in tam na skrivaj pisala seznam stvari, ki mi jih je naročila mama, da jih kupim v trgovini . Vaja se je nenapovedano podaljsala in kar razganjalo me je od nervoze, da bi ze sla domov in ji pomagala. Ko sem prišla domov, je bilo večino dela ze postorjenega, dišalo je za umret, saj je mama več kot odlična kuharica. Ko je še hodila v službo, je kuhala za bolnike v bolnišnici. Leta in leta ! Mene je cakalo krancljanje torte, dekoriranje mize …tisto leto sem se odločila, da božično drevesce in božično mizo oblečem belo srebrno barvo ! Prižigala sem svečke in z mamo sva se veselili lepote praznikov, okrašene mize in dobrot, ki sva jih pripravili za goste . Tik preden so prišli gostje, sva se preoblekli in si nadeli ” svečane ” predpasnike . Šele , ko so gostje posedali za mizo, sem opazila mamo, vso zariplo v obraz, videla sem, da je utrujena in vznemirjena ! Tako zares ” kmečka ” se mi je zazdela za tisto svečano mizo . Začeli sva streči jedi, z mamo sva klepetali in razlagali kaj vse sva dali v juho in kakšne čudovite jedi jih se čakajo ! V naslednjem trenutku sem opazila, da” naša” teta nekako vzvišeno pogleduje, brez besed, pokončno sedeč, kot se za gospodo spodobi ! Da bi premagala neprijeten občutek, sem v smehu nagovorila otroke, naj se vendar zgledujejo po naši teti, kako pravilno in sofisticirano sedi, kako daje hrano v usta in drzi jedilni pribor . A vlak je ze drvel svojo pot, kljub smehu otrok, so padala vprašanja mrzla kot zima : ” Koliko masti pa je v tem krompirju ? Lahko prosim dobim purana, svinjska pecenka je pretezka za vecer, to je hrana za delavce ! A je kje kaksna solata brez tega tezkega bučnega olja ? ”
Miza se je šibila od raznovrstnih dobrot, od hrane za vegetarjance, do tiste, ki jo obozujejo otroci . Počasi so rdeli v obraz vsi, malo od res obilo hrane, malo od vina….midve pa sva skakljali okrog njih,jih stregli na vsak migljaj. Bila sem ravno v kuhinji, ko je padlo vprašanje : ” Je v tej torti moka ? ” Moja ljuba mama se je zmedla in nesrečna pogledovala proti meni, češ, gostje niso zadovoljni ! Kot v filmu se mi je vse odvrtelo pred očmi, jaz in mama v predpasnikih, kot kašni služkinji, svečana miza polna dobrot in nezadovoljna gospa, ki je pribila žebljico na glavico : ” To je ena kmečka božična večerja ! ”
V tistem trenutku sem se bolj kot kdaj prej zavedla svojih korenin ! Moje babice in dedka iz laporjevih Haloz, kjer voda žubori samo v globelih, kjer rastejo najbolj sladke češnje na svetu, kjer se vedno stojijo hise iz blata za spomin .
Potem sem spregovorila čisto iz srca : ” Ljuba teta, hrana je ljubezen in ta večer je posvečen ljubezni. Če se je drži toplina haloških gričev je to posebno darilo. Od tam prihajam jaz in moja mama in moja sestra. Če jo boš začutila, to moč haloskega veselega življenja, v svojem trebuščku, boš še ti postala vesela in ljubeča ! Prosim te za spoštovanje ! ”
Večer se je zasvetil v teh besedah, krožniki in hrana na mizi je zaigrala od veselja in cela družba je dvignila kozarce v znak spoštovanja življenja !

Hja, tudi to sem jaz.
Haloška deklica, ki vam danes piše o veselju do življenja !

P.s.
Danes znam kuhati vse, naučila me je mama ! Uživam v kuhanju, obožujem kuharijo !

Zvezdana

Comments are closed.