Bistvena je odločitev
28/06/2017  |   Zvezdanina modrost  |   0

Draga Zvezdana!
Sama se že dolgo borim z bulimijo že iz srednje šole, kjer sem bila vedno tarča posmehovanja zaradi širokih bokov in malo večje zadnjice. Ko sem spoznala svojega moža, sem na nek način zaključila z tem in mislila da za vedno. Leta 2013 sva se poročila, 2014 dobila prečudovito hči. Po porodu pa sem postala znova tarča nekaterih ljudi in ponovno zašla na stara pota. Zdaj pa se skupaj z možem trudiva da bi nehala s to smotano bulimijo. Saj veste kako to gre, ves čas se počutim debelo, grdo, nič ne jem, ko pa je lakota prehuda, ko se vse umiri in moja hči končno zaspi, jaz odprem hladilnik in se dobesedno nažrem. Gor se napijem se vode, potem pa hitro odkorakam v kopalnico, si porinem prst v usta in bruham do onemoglosti, ves čas imam rdeče oči od napora, hripav glas in sem iz dneva v dan bolj živčna. Mož me kontrolira, sem ga prosila, potem pa se še njemu lažem in se kregava. Danes sem jokala,zavedam se, da mnenja drugih niso toliko pomembna,kot to da ima moja hči zdravo mamico. Vse kar se moram,moram resnicno spremeniti način razmisljanja in način življenja. Ampak kako ? Irena

Zvezdanin nasvet

Draga Irena,
mislila sem, da imajo težave z bulimijo večinoma mladi ljudje, po premisleku pa sem prišla do zaključka, da ta bolezen nima let. Ker je nesprejetje sebe v celoti, bolezen duše, ki se ne ozira na leta. Gre za resno in težko ozdravljivo bolezen. Če imaš res rada svojega otroka, ker sebe očitno nimaš nič, potem pot pod noge. Sama se tega ne boš rešila, pa tudi treba se ti ni matrat, ker ti bo vzelo preveč casa. Vem, da ti je težko, vendar ti moram vseeno povedati, da se mi zdi skrajno neodgovorno, da si se odločila za otroka, ker dokler uničuješ sebe, je to tvoja stvar, z otrokom pa vplivaš s svojim slabim odnosom do sebe še na hčerino življenje. Ona ima samo eno mamo in nima izbire. Ti jo imaš. Bulimija je počasen samomor in ker sem kot otrok doživela samomor očeta, ti lahko iz prve roke povem, da me je to zaznamovalo za celo življenje, slabo,seveda. Najbolj pomembna je tvoja odločitev, da se pozdraviš. ODLOČITEV je bistvena. Jaz ti lahko pišem litanije in te prepričujem, da si, točno takšna, kot si, vredna ljubezni, spoštovanja, sreče…pa besede ne bodo nič pomagale. Znotraj imaš rano, travmo, nekaj samodestruktivnega in to na nezavedni ravni. Si pač izbrana, da si pred veliko preizkušnjo in vedi, da vsak izmed nas dobi nalogo, ki ji je kos. Tega se zavedaj na poti, ki te čaka. Ker si žé enkrat nehala , ker si imela dovolj močan motiv, iskreno verjamem, da ti bo v drugo uspelo.

Danes obstajajo različne metode in mnogi strokovnjaki, ki ti lahko pomagajo. Anja Baš v svoji knjigi Lačna življenja opisuje metodo tapkanja, s katero si pomaga…jaz ti svetujem, da poiščeš izvor svojih težav , da se soočiš s travmo, ki te potiska v ponavljajoči vzorec samouničevanja, da najdeš dobrega terapevta, se povežeš s skupinami ljudi, ki imajo izkušnje z bulimijo in ti lahko še kako drugace svetujejo.

Z bruhanjem nimaš kontrole nad svojim življenjem. Življenje je nenehno spreminjanje, samo začetek in konec sta stalnici, strah ima velike oči in je votel. Lepota je relativna, najlepša in najbolj dražljiva je skrita očem in ljubezen si zaslužimo vsi. Močno objemi lepo deklico v sebi in ji povej, sporoči ji, da jo imam rada tudi jaz. Čeprav se ne poznava držim pesti zate, slikam ti mizo polno dobrot, ki si jih lahko privoščiš. Samo kompas moraš poravnati, se zaljubiti vase in verjemi mi, da kljub vsej znanosti, ki se plete okoli hrane, ti ta ne bo škodila in se spreminjala v špeh, ko boš jedla z užitkom, zavestno, da s tabo, hrano, odnosi, z življenjem ni nič narobe.

Za začetek prosi svojega moža, da ti priskoči na pomoč konkretno, pri gospodinjstvu in otroku, spočij si, vzemi si čas zase, preberi kakšno knjigo, naredi si plan ozdravitve.
Vse dobro.

Zvezdana

Comments are closed.